Kompostno stranišče oziroma moderni “štrbunk”

Ali veste, kje konča vaš iztrebek po opravljeni potrebi? Povprečen uporabnik opravi potrebo, potegne vodo in se ne ozira kje konča njegov odpadek.

Čistilna naprava
Čistilna naprava (vir: Flickr)

V povprečju potuje 30 kilometrov do čistilne naprave, za transport pa porabimo okoli 6 litrov vode na splakovanje. Vmes se odpadna voda pomeša s kemikalijami iz gospodinjstev in industrije. Izgradnja kanalizacijskega sistema, vzdrževanje, amortizacija in čiščenje odpadne vode v povprečju stane v Sloveniji okoli 860€* na prebivalca na leto. Torej nas kanalizacija stane letno okoli 1,7 milijarde evrov. Skratka obstoječi sistem je energijsko, vodovodno in finančno potraten. V prihodnjosti bo primanjkovalo pitne vode in prevladovale bodo trajnostne tehnologije. Trendi kažejo, da bodo tovrstne sanitarije  počasi izginjale v po letu 2060.

Kaj so pa druge možnosti? Stranišča na štrbunk so danes zakonsko prepovedana, ker sveži iztrebki neposredno onesnažujejo podtalnico in zemljo s patogenimi bakterijami. Na kemična stranišča pa imamo vsi zelo negativna čustva. Se tukaj končajo rešitve?

 

kompostno stranišče omogoča POPOLNI NARAVNI CIKEL

Kompost
Kompost (vir: Flickr)

Na srečo obstajajo ekološke, naravne in človeku prijazne alternative imenovana suho kompostno stranišče. Tovrstna stranišča ne uporabljajo ne vode in ne kemije. Ime izvira iz dejstva, da človeške “odpadke” predelamo direktno v kompost, ki ga uporabimo kot gnojilo. Blato ima še dodatno prednost, saj ga lahko zaradi visoke energetske vrednosti uporablja kot gorivo. Glede na vse omenjeno, težko rečemo, da so naši iztrebki označeni kot “odpadki”. Preuporabimo jih lahko kot gnojilo ali gorivo in zato jih lahko obravnavamo kot surovina. Tudi slovenski zakon, čisto blato in čisti urin ne obravnava kot odpadek. V primeru, da ju mešamo z vodo, postaneta odpadna fekalna voda oziroma odplaka. Torej so kompostna stranišča dejansko stranišča brez odpadka. V današnjem času jih lahko celo imenujemo “zero waste” rešitev za naše iztrebke.

Najpogosteje zastavljeno vprašanje je: “ali to smrdi?”. Odgovor je NE. Sicer v večini primerov temu odgovoru nihče ne verjame dokler sami ne uporabijo tako stranišče. Obstaja več vrst kompostnih stranišč. Najbolj osnovno je, da zbiramo urin in blato v istem zbiralniku. Po vsaki uporabi, posipamo suhi material na bazi ogljika (žagovina, suho listje, seno, slama, drobno lubje, lahko tudi suha zemlja, itd.), ki vsrka nase vso vlago iz blata in urin. Tako preprečujemo reakcijo tvorbe plinov v stiku s kisikom. Ko blato izgubi 20% vlage, ne smrdi več. Obstajajo tudi kompleksnejše variante kompostnih stranišč, kjer se ločuje blato in urin. Tak način je učinkovitejši, porabi se manj suhega materiala in še dodatno zmanjšamo vonjave.

Priporočam vam, da naredite majhen test. Če imate psa, pustite njegov iztrebek na vrtu eno uro ob sončnem vremenu. Po pretekli eni uri se bo okoli blata naredil suhi sloj, ki bo prepričeval slabe vonjave. V primeru, da ga malo pognetete (ne priporočamo z golo roko), se bodo plini znotraj blata sprostili in bo zasmrdelo.

 

Vaša DENARNICA in NARAVA vam bosta HVALEŽNA

Kompostiranje ustvarja dobiček
Kompostiranje ustvarja dobiček (vir: Pixabay)

Celoten postopek kompostiranja lastnega blata poteka lokalno in ne potrebuje kanalizacijskega in/ali vodovodnega sistema. Ravno v tem je največja prednost. Vaši iztrebki ne potrebujejo velikih količin vode, ne potujejo več kilometrov in vam ne delajo dodatnih stroškov.

Zbrana organska snov se predela na mestu in priporočljivo je, da se na mestu tudi preuporabi. Tako omogočamo kroženje snovi v našem okolišu. Kakor narava sama vse reciklira, tako bi morali tudi mi ljudje omogočati čimbolj primerno kroženje snovi v naravi. Tako dobimo stranski produkt, za katerega vemo od kod je prišel in nam posledično daje dodano vrednost v obliki gnojila.

Uporaba predelanega blata za gojenje vrtnin pogosto ljudem privede do čudnega občutka. Blato ima visoko energetsko vrednost zato ga lahko tudi drugače preuporabimo. Na trgu se pojavljajo sistem, ki organsko snov pretvarjajo v biomaso. Ljudstva po svetu se grejejo s suhim kravjim blatom, ki se izsuši kar na ulici. Podobno rešitev razvijamo tudi v našem podjetju, več informacij dobite tukaj.

Kompostno stranišče nam prihrani ogromne količine pitne vode in stroške kanalščine ali praznjenja greznice. Zaradi manjših oziroma ničnih transportnih stroškov in zniževanju potrebne energije za predelavo onesnažene vode, posledično tudi znižamo izpuste toplogrednih plinov. Z lastnim kompostnim straniščem postanete delno neodvisni od javnih komunalnih služb, ki letno dražijo prispevke in s tem zelo doprinesete k bolj zdravemu okolju.

 

Kje lahko zasledimo kompostno stranišče?

KAKIS notranjost
KAKIS eco – prijazna notranjost za vrhunsko izkušnjo

Rešitev je predvsem primerna za lokacije, kjer ni vode in kanalizacije. Lahko se jih uporablja na zaščitenih, gorskih, priobalnih območjih, na vikend parcelah, ob vrtičkih, itd. Taka stranišča se pojavljajo tudi v urbanih območjih.

Trenutno najbolj množična uporaba kompostnih stranišč je v ekovaseh po svetu. Celotna skupnost uporablja različna kompostna stranišča, kjer svoje iztrebke lokalno predela. Skandinavske države uporabljajo podobne različice v svojih vikend domovih. Sprejeli so tovrstna stranišča že od 90 let naprej, saj so precej bolj ozaveščen narod v primerjavi z ostalo Evropo.

Vedno več se ekološko ozaveščenih evropejcev odloča za kompostna stranišča, večinoma na vikend parcelah in vrtičkih, vedno več pa tudi v lastnih domovih. Lokalne samouprave po Evropi se odločajo, da bodo svoje mestne parke in naravna območja opremila s tovrstnimi sanitarijami. Velik porast tovrstnih sanitarij v Evropi je ravno v Franciji, Združenem kraljestvu, na Nizozemski, v Belgiji in Nemčiji. Pojavljajo se podjetja, ki omogočajo najem lesenih kompostnih stranišč po Evropu. Na srečo imamo tudi tako podjetje v Sloveniji, KAKIS d.o.o..

 

Poetični ZAKLJUČEK

Že v prejšnjem stoletju je Kosovel v svoji pesmi Kons.5 napisal:

Gnoj je zlato

in zlato je gnoj.

 

 

*izračunano pavšalno glede na amortizacijski strošek infrastrukture, povrpečnega stroška kanalščine, na količino porabljene vode in ostalimi predvidenimi stroški


Viri:

http://obilje.si/kompostno-stranisce-kanta-ne-to-ni-uno-na-strbunk/

http://www.ringaraja.net/clanek/vse-o-kompostnem-straniscu_5527.html

http://domaci-vrt.blogspot.si/2011/01/kompostno-stranisce-kompostiranje.html

http://rastline.mojforum.si/rastline-about7646-0-asc-0.html

http://rastline.mojforum.si/viewtopic.php?p=87906#87906

http://www.delo.si/clanek/115916

Generalni direktor podjetja KAKIS d.o.o. in razvojni vodja Inštituta mOBILNO to go. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ampak se je hitro odločil, da nadaljuje svojo pot v trajnostni sferi podjetništva.

Please follow and like us:

1 thought on “Kompostno stranišče oziroma moderni “štrbunk”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja