Kompostiranje lastnega blata oz. kako iz gnoja delamo zlato

V sledečem blogu bomo natančneje predstavili kakšne prednosti imajo kompostiranje lastnega blata in razlike med suhimi stranišči v primerjavi s stranišči na splakovanje in kemični stranišči. Pred kratkim smo pisali o ekoloških suhih kompostnih straniščih, kjer si lahko preberete primer slovenske dobre prakse.

Tema stranišč pri uporabnikih ponavadi poraja mešane občutke pri uporabnikih. Vsi opravljamo potrebo večkrat na dan, nihče pa se o tem ne pogovarja. Izločanje tekočine ali trdne snovi ima negativno konotacijo in je pogosto tabu tema. V vseh človeških kulturah, iztrebki povzročajo različne stopnje negativnega čustva. Najverjetneje je čustvo povezano s slabim vonjem, dotika ali vida.

Naši izločki nam lahko povedo marsikaj o našem zdravju. Čvrst kakec lahko pomeni zdravo prebavo, prozoren urin pa primerno hidratacijo telesa. Kljub temu, da je stanje izločkov našega telesa zelo pomembno, je ta tema precej osebna. Ste morda kdaj vprašali partnerja ali partnerico: “Kako si kakala danes? Mehko ali trdo??”

Pred leti smo naredili anketo kjer smo spraševali kaj je prva stvar, ki vam pade na pamet ob besedi stranišče. Skoraj vsi pomislimo na domače, prijetno in čisto stranišče, ki ga uporabljamo le mi in najožji družinski člani. Redko kdo pomisli na javno stranišče, saj ga ta povezava asocira na stranišče sredi večjega mesta, kjer je frekvenca ljudi tako velika, da je čistoča skoraj nemogoča. Kemična stranišča pa imajo tako slabo konotacijo, da nihče izmed vprašanih ni pomislil nanje

Poleg kemičnih stranišč in stranišč na splakovanje, lahko danes najdemo različne tipe stranišč. Ena izmed najbolj obetavnih tehnologij so ravno suha stranišča, ki ne uporabljajo vode ali kemije. Pod-kategorija suhih stranišč so dehidracijska stranišča, stranišča na sežig, fuzijska stranišča in kompostna suha stranišča. Znanstveniki poudarjajo, da ravno zadnji primer stranišč najbolj obeta v prihodnosti, saj se kompost proizvaja direktno iz odpadka. Simulacija naravnega pojava preobrazbe organske snovi v novo organsko snov. Skupaj poglejmo v čem je sistem kompostnih stranišč boljši od vse drugei obstoječe tehnologije.

 

VODA – najbolj pomembna življenjska dobrina

Voda je naša najbolj dragocena surovina
Voda je naša najbolj dragocena surovina (vir: Pexel.com)

Velika prednost kompostnih stranišč je v količini prihranjene pitne vode. Človek v razvitem svetu dnevno spije približno 2 litra vode, skozi školjko pa splakne 40 litrov pitne vode. Torej dvajsetkrat več vode, kot je potrebno za življenje. Slovenija je z vodo bogata država in ljudje me sprašujejo v čem je problem? Žal imamo tudi v Sloveniji problem s pomankanjem pitne vode. Na slovenski obali imamo poleti vodni deficit, kar pomeni, da smo primorani “uvažati” pitno vodo iz sosednje Hrvaške. Da zadovoljimo potrebe po pitni vodi, moramo zagotoviti dodatne vire pitne vode.

Na slovenski obali že leta razmišljajo, kako bodo infrastrukturno izgradili nove zajezitve, nove sisteme za čiščenje vode, itd. Nihče ne razmišlja o vzroku, ki je prekomerna uporaba vode. Recimo že z zelo poceni rešitvijo, ki jih poznajo suha stranišča, lahko rešimo celotno obalo za pičlih 10€ na gospodinstvo. To so ločevalci tekočin, ki se jih namesti neposredno na straniščno školjko. Urin steče skozi ločevalec in zato ni potrebe po tem, da potegnemo vodo, saj se urin brez potrebe po splakovanju usmeri direktno v sistem. Relativno enostavna rešitev so tudi nastavki na vodni armaturi, ki zmanjšujejo porabo vode do 30% in več.Problem bi lahko rešili že pri vzroku samem, torej z zmanjševanjem porabe vode, vendar javne službe razmišljajo sebi v prid. Njihov cilj je čimvečja poraba dobrin in posledično čimvečji zaslužek.

Pred kakšnim letom so slovenska podjetja posredno prodala večji delež slovenskih zajtetij vode velikim svetovnim korporacijam. Pri teh poslih je sodelovala tudi slovenska vlada. Sporni posli so prihajali na površje in vse je dišalo po korupciji. Da bi si politiki očistili roke, so takoj za tem v ustavo zapisali, da je voda osnovna človekova pravica. Seveda je to potegnjeno za nos.

 

KANALIZACIJSKI sistem – kjer vse čudežno izgine

Iz javnih sredstev se financira izgradnja kanalizacijske in vodovodne infrastrukture. Posledično plačujemo mesečno količino porabljene vode in kanalščino. Strošek vode zajema amortizacijo infrastrukture, zajem vode, predelava le te v pitno vodo in prečrpavanje vode do vašega doma. Kanalščina pa združije zajem odpadne vode iz gospodinstva in industrije, prečrpavanje odplak do čistilne naprave, amortizacijske strošče celotne infrastrukture, predelavo in preuporabo. Slovensko blato iz čistilnih naprav sežigamo ali pa predelamo v kompost.

Pri objektih je potrebno upoštevati tudi infrastrukturo od straniščne školjke do kanalizacijskega sistema oziroma do lokalne čistilne naprave ter strošek le te.

Če povlečemo črto čez vse stroške, opazimo, da je “komoditeta” splakovanja stranišč zelo draga. Po pavšalnih izračunih je letni strošek sistema približno 860€. Objekt v povprečju stoji 50 let, kar pomeni, da v tem obdobju plačamo približno 43.000€ le za komoditeto stranišča na splakovanje.

 

BLATO in URIN – odpadka ali surovini?

Kompostiranje je lahko zabavno (vir: Pexel.com)
Kompostiranje je lahko zabavno (vir: Pexel.com)

Kot smo že pisali, se lahko primerno kompostirano človeško blato uporabi kot kompost za rastline. Priporočena je uporaba predvsem za grmovnice in drevesa, katera ne proizvajajo sadežev za uživanje. Če pa želimo lastno blato uporabiti tudi za vrtne rastline je potrebna zelo skrbna obdelava komposta. Ta postopek bom obrazložil v kasnejših člankih.

Urin je relativno sterilna tekočina in ima visoki pH, v katerem bakterije ne preživijo. Če ga shranjujemo za krajše obdobje (vsaj en mesec), vse patogene bakterije v urinu odmrejo. Urin ima visoko vrednost fosforja in nekaj kalija ter dušika. Blato pa ima visoko vrednost dušika, kalija in fosforja. Torej imajo naši odpadki veliko vrednst NKP oziroma sestavine najbolj osnovnega gnojila za rastline. Z uporabo lastnega komposta lahko privarčujete na organskih gnojilih.

Revne države živalsko blato preuporabijo za gretje, saj ima blato visoko energetsko vrednost. V Evropi se to še dan danes dogaja v Moldaviji. Afrika in Azija se že vrsto let poslužujeta tega vira toplote. Nadgradnja tega sistema pa prihaja tudi v razvite države. Nizozemci so trenutno najbolj ozaveščeni o predelavi organskih odpadkov v biomaso. Temu trendu pa sledi tudi Slovenija. V ljubljanski čistilni napravi se preostanek blata, odvzetega iz fekalnih voda, predela v gorivo. Pavšalni izračuni pripisujejo blatu podobno energestko vrednost kot rjavi premog.

 

Vpliv blata na IZPUSTE CO₂

Krožijo govorice, da je živinoreja eden izmed večjih onesnaževalcev okolja. Poleg velike potrebe po vodi in hrani, je velik problem prav kravji gnoj. Le ta se kopiči v velikih količinah in v zrak spušča velike količine plinov, ki vplivajo na kopičenje CO₂.

Menim, da sta pravilno skladiščenje in predelava blata ter urina zelo pomembna, saj le tako lahko, le tako lahko zmanjšamo izpuste na minimum in ohranimo čimveč hranil. Kompostna stranišča nedvomno imajo veliko vlogo pri zmanjševanju izpustov saj ni potebe po predelavi pitne vode za splakovanje, ni potrebe po energiji za prenos organske snovi po cevovodu in ni potrebe po energiji za predelavo organske snovi. Poleg tega, organsko snov vračamo naravi v najboljši možni obliki, kompostu. Kompost pomaga rastlinam pri zadrževanju CO₂.

 

ČLOVEŠKI vidik na kompostiranje lastnega blata

Osebno menim, da lahko kompostiranje lastnega blata zelo dobro vpliva na človeka:

  1. vemo, da delamo nekaj dobrega za naravo in okolico;
  2. ker želimo čimboljši kompost, začnemo jesti zdravo in se izogibamo farmacevtskim snovem;
  3. privarčujemo na porabi pitne vode, na kanalščini, gnojilu in morebiti tudi na gretju.

Kompostiranje lastnega blata ima veliko prednosti. Sami si pridelujemo organsko gnojilo. Ves material dobimo doma in nas vse stane točno 0€. Posledično zmanjšujemo tudi izpuste metana zaradi nepravilne oziroma velike količine organske snovi na enem kupu in zmanjšujete klimatske spremembe. Naravi vračamo kar ji pripada in to v najboljši možni obliki. Prst še dodatno obogatimo ter izboljšamo. Obogatena prst je produktivnejša kar zmanjšuje tudi erozijo. Predvsem je pomembo na hribovitih območjih. Zmanjšujete tudi smeti in potrebo po odvozu le teh. In še bi lahko našteval.

Kompostiranje je lahko tudi zabavno, saj je ogromno razlogov, zaradi katerih nas tovrstno dejanje lahko osreči. Lahko začnete že s kuhinjskimi odpadki in boste že veliko pripomogli. Čas je da spremenimo predsodke o lastnem blatu kot odpadeku in ga gledamo iz pozitivne strani kot surovino, ki je prepotrebna za ohranjanje življenja na tem planetu.

 

VESELO KOMPOSTIRANJE!

 

Viri:

Sir Albert Hovard, imenovani oče sodobnega kompostiranja (wikipedia.org)

Humanure Book by Joseph Jenkins

Composting – The Advantages And Disadvantages (basicsofgardening.com)

Sustainable Management of Food Basics (epa.gov)

Advantages of a compost pile (greenliving.lovetoknow.com)

 

Generalni direktor podjetja KAKIS d.o.o. in razvojni vodja Inštituta mOBILNO to go. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ampak se je hitro odločil, da nadaljuje svojo pot v trajnostni sferi podjetništva.

Please follow and like us:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.